Podatki o razsežnosti in stroških bolezni možganov v Sloveniji in v Evropi za leto 2010, predstavljeni na spodnjih slikah, so alarmantni.

S tako velikim problemom se ne bo enostavno spopasti. Potrebno bo sodelovanje med posamezniki, organizacijami in družbo. Izboljšati moramo preprečevanje in zdravljenje bolezni možganov, izobraževanje o možganih in nevroznanstvene raziskave. Prišel je čas, da začnemo. Postopno, po korakih, vendar ne dvomimo, da nam bo uspelo. Za možgane!

V naslednjih dvajsetih letih bo število bolnikov z možganskimi boleznimi predvidoma naraslo še za 20 odstotkov.1

Glavobol je ena najpogostejših možganskih bolezni v Evropi. Zaradi njega je v letu 2010 trpelo 153 milijonov Evropejcev in 636.000 Slovencev.2 3 Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence, prizadene enega od 20 ljudi, starejših od 65 let. S staranjem populacije se bo neizogibno večalo tudi število bolnikov z demenco,4 prav tako pa tudi število bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Trenutno je v Evropi 1.2 milijona teh bolnikov.2 Ob neukrepanju se stanje lahko še poslabša, saj bo po ocenah v naslednjih dvajsetih letih število bolnikov z možganskimi boleznimi v Evropi in svetu naraslo še za 20 % 1 4, pri čemer se bo depresivna motnja uvrstila na drugo mesto za kardiovaskularnimi boleznimi glede povzročanja globalnega bolezenskega bremena.5

Stroške bolezni delimo na neposredne in posredne.2

Neposredni stroški bolezni so povezani z zdravljenjem in drugimi vrstami obravnav. Posredni stroški odražajo izgubo zaradi slabše kvalitete življenja bolnikov, zmanjšane produktivnosti in zgodnje umrljivosti. Stroške izražamo prilagojene na pariteto kupne moči (€PKM), da lahko med seboj realno primerjamo različne evropske države. Zaradi premajhnega vlaganja v raziskave imamo v Sloveniji na voljo le malo lastnih podatkov o razširjenosti možganskih bolezni, zato se moramo zanašati na ocene, ki temeljijo na evropskih modelih.2

V Sloveniji in Evropi je najdražja obravnava živčnomišičnih bolezni.2 3

V povprečju se je ocenjeni letni strošek na slovenskega bolnika gibal med 178 €PKM (glavobol) in 22.045 €PKM (živčnomišične bolezni).3 Na evropski ravni se je ocenjeni letni strošek na bolnika v povprečju gibal med 285 €PKM (glavobol) in 30.000 €PKM (živčnomišične bolezni).2 Ocenjeni stroški so še vedno konzervativni, ker ne vključujejo nekaterih težje določljivih, predvsem posrednih stroškov bolezni in nekaterih možganskih bolezni, za katere je na voljo premalo podatkov.

Skupno družbeno breme bolezni je odvisno od njenih neposrednih in posrednih stroškov ter njene razširjenosti v družbi.2

Skupni stroški možganskih bolezni v Sloveniji so za leto 2010 ocenjeni na 2,425 milijarde €, prilagojenih na pariteto kupne moči (€PKM), kar pomeni 7% bruto domačega proizvoda. Največji delež predstavljajo neposredni zdravstveni stroški (42.3 %), nekoliko manj pa posredni stroški (35,7 %) ter neposredni nezdravstveni stroški (22,0 %). Povprečni letni strošek na prebivalca Slovenije za vse možganske bolezni je za leto 2010 ocenjen na 1185 €PKM in se umešča v sredino izdatkov in stroškov evropskih držav.3 Neposredni zdravstveni stroški za možganske bolezni predstavljajo 32% vseh neposrednih zdravstvenih stroškov v Sloveniji, ob čemer se je 18,3 % vseh prodanih zdravil v letu 2010 uporabilo za zdravljenje možganskih bolezni in motenj.6 Razrez skupnih stroškov po bolezenskih skupinah za Slovenijo v letu 2010 je sledeč (v milijonih €PKM): motnje razpoloženja 329,3; anksiozne motnje 289,4; možganske kapi 284,7; psihotične motnje 277,3; demence 214,9; bolezni odvisnosti 195,0; duševna manjrazvitost 144,7; glavoboli 113,1; motnje spanja 105,3; poškodbe možganov 93,8; osebnostne motnje 79,1; razvojne motnje 64,4; somatoformne motnje 62,7; multipla skleroza 57,7; parkinsonova bolezen 36,1; epilepsije 35,8; živčnomišične bolezni 22,6; možganski tumorji 16,4 in motnje hranjenja 2,6.

Skupni stroški možganskih bolezni v Evropi so za leto 2010 ocenjeni na 798 milijard €PKM2

Neposredni zdravstveni stroški na evropski ravni zajemajo 37 %, neposredni nezdravstveni stroški 23 % in posredni stroški 40 % vseh stroškov. Skupni stroški posameznih možganskih bolezni so se gibali med 827 milijoni €PKM za motnje hranjenja in 113,405 milijardami €PKM za motnje razpoloženja.2

Ekonomski in širši družbeni vpliv možganskih bolezni v Evropi je približno dvakrat večji od vpliva bolezni, povezanih z rakom 7

Raziskovanje raka in možganov je bilo v letu 2005 v Evropi podprto s približno enakimi finančnimi sredstvi; s 4 milijardami € ali z 9 € na prebivalca. V istem letu so v ZDA namenili raziskovanju možganov skupaj 14.5 milijard € ali 48 € na prebivalca.7 Evropske javne inštitucije namenjajo na letni ravni za raziskovanje možganov do 0.2 %, farmacevtske družbe pa do 0.8 % te vsote. Če se želimo v Evropi uspešno soočiti z naraščajočim vplivom možganskih bolezni, moramo vložiti več sredstev v raziskovanje možganov in bolj spodbujati sodelovanje tako med posameznimi evropskimi državami kot med znanstveniki, farmacevtsko industrijo in organizacijami bolnikov. Raziskovanje možganov je bilo zato določeno kot posebno raziskovalno področje že v 7. okvirnem raziskovalnem programu EU (FP 7), ki poteka v obdobju med letoma 2007 in 2013. V okviru Evropske komisije ravno sedaj teče intenzivna razprava, kako oblikovati financiranje raziskovalnih programov za naslednje obdobje (Horizon 2020). Da bi prikazali, kaj se da doseči s povečanjem virov, so v Evropskem svetu za možgane pripravili Skupno stališče o raziskovanju možganov v Evropi (Consensus Document on European Brain Research). V tem dokumentu je raziskovanje možganov razdeljeno v 45 glavnih poglavij, ki opisujejo posamezno možgansko bolezen do njenih temeljnih mehanizmov. Priporočeno je, da to skupno stališče služi kot osnova pri pripravi nacionalnih programov za raziskovanje možganov, da jih bo moč uskladiti s programi EU in programi drugih držav.

    ___
  1. Gustavsson A, Svensson M, Jacobi F, Allgulander C, Alonso J, Beghi E, et al. Cost of disorders of the brain in Europe 2010. European Neuropsychopharmacology 2011; 21(10): 718–779. 

  2. Bon J, Koritnik B, Bresjanac M, Repovš G, Pregelj P, Dobnik B, Pirtošek Z. Stroški možganskih bolezni v Sloveniji v letu 2010. Zdravniški Vestnik 2013; Vol 82(3), pp. 164-175. 

  3. World Health Organization. Mental Health: Facing the Challenges, Building Solutions. Geneva: WHO, 2005. 

  4. Di Luca M, Baker M, Corradetti R et al. Consensus document on European brain research. European Journal of Neuroscience 2011; Vol. 33, pp. 768–818. 

  5. World Health Organization. The global burden of disease: 2004 update . Geneva: WHO, 2008. 

  6. Pečar-Čad S, Hribovšek T. Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2010. Inštitut za varovanje zdravja RS 2011. 

  7. Sobocki P, Lekander I, Berwick S, Olesen J, Jonsson B. Resource allocation to brain research in Europe (RABRE). Eur. J. Neurosci. 2006; 24: 2691–2693.