Dušo včasih še vedno dojemamo kot neodvisno od telesa, vendar nevroznanost v zadnjih desetletjih vse bolj potrjuje antično modrost o zdravem duhu v zdravem telesu. Gibanje ima pozitiven vpliv na številne telesne funkcije in je zato pomembno tudi za možgane.
Te povezave opazimo pri vseh starostnih skupinah – od otrok do starostnikov. Čeravno rečemo, da "kdor nima v glavi, ima v nogah" in da je čas, ki je porabljen za gibanje, odvzet učenju, raziskave tega ne potrjujejo. Čas, ki ga otroci namenijo telesni aktivnosti, je namreč večkrat povrnjen z boljšim šolskim uspehom in nima negativnega vpliva na ocene v šoli.
Telesna aktivnost varovalno vpliva na zdravje možganov tudi pri starejših. Ljudje, ki so bolj aktivni v mladosti, si na ta način pridobijo večjo kognitivno rezervo, kar pomeni, da so kasneje manj občutljivi na poškodbe in negativne učinke bolezenskih procesov v možganih. Učinki vadbe na umske sposobnosti pri starejših so tako splošni kot specifični: vadba pozitivno vpliva na več različnih sposobnosti, vendar na nekatere bolj kot na druge. Pri pregledu raziskav so znanstveniki ugotovili, da ima vadba manjši vpliv na hitrost procesiranja, večji vpliv pa ima na izvršilne funkcije kot so načrtovanje, reševanje problemov, nadzori pozornost ipd. To je še posebej pomembno, saj je značilno, da izvršilne funkcije s starostjo upadajo hitreje od ostalih.
Nevroznanstveniki s sodobnimi metodami slikanja možganov ugotavljajo, kako vadba vpliva na možgane. Raziskave, v katerih so opazovali električno aktivnost možganov z elektroencefalografijo (EEG) so pokazale, da imajo posamezniki, ki so bolje telesno pripravljeni, hitrejšo in bolj intenzivno možgansko aktivnost, ki je sicer značilna za boljšo pozornost. Poleg tega imajo taki posamezniki več sive možganovine v čelnem in senčnih režnjih možganov, ki so vpleteni v izvršilne procese in spomin.
Za spomin in učenje je še posebej pomemben del možganov, ki se nahaja globoko v senčnem režnju in ga imenujemo hipokampus. V neki študiji so pri posameznikih, ki so bili tri mesece telesno aktivni, opazili povečan pretok krvi v hipokampusu, kar pomeni, da je tam nastalo več možganskih celic. Za te učinke je odgovorna beljakovina imenovana BDNF, ki spada med tako imenovane rastne dejavnike. Zmanjšana tvorba BDNF je značilna za številne psihične motnje kot so depresija in anksioznost ter nevrodegenerativne bolezni kot so demence.
Preko drugih rastnih dejavnikov pa telesna vadba vpliva tudi na nastajanje novih žil in s tem na večjo prekrvavljenost možganov.
Učinki telesne vadbe na možgane so lahko tudi posredni, saj zmanjšuje tveganje za debelost, visok krvni pritisk in sladkorno bolezen. Te bolezni predstavljajo dejavnik tveganja za demenco in upad umskih sposobnosti, preko zmanjševanja tveganja za srčno-žilne bolezni torej zmanjšujemo tudi tveganje za nastanek demence.
Podrobnosti o tem, katera vrsta vadbe je optimalna za zdravje možganov še niso znane, kljub temu pa se strokovnjaki strinjajo, da mora biti ta redna in vsaj zmerna. Kakršnakoli aktivnost je boljša kot nič, vendar so učinki povezani z njeno količino: bolj ko smo telesno aktivni, večji so pozitivni učinki.
Strokovnjaki priporočajo, da naj bi bili odrasli zmerno aktivni vsaj 2 uri in pol na teden; če pa je vadba intenzivna, zadostuje že polovica tega časa. Primeri intenzivne aktivnosti so tek, hitro kolesarjenje ali kolesarjenje v hrib, igranje košarke. Vsaj dva dni v tednu naj bi krepili tudi mišice. Starejši naj količino in vrsto aktivnosti prilagodijo svojim zmožnostim.
Dve uri in pol na teden se za marsikoga sliši veliko, a ta priporočila lahko hitro dosežemo, če gibanje vpletemo v vsakodnevno življenje.