Če se nam pri tridesetih zgodi, da velikokrat pozabljamo ključe, ali pa da nam ni jasno, kako rokovati z najnovejšim pametnim telefonom, o tem po navadi ne razmišljamo preveč – če pa se nam isto zgodi pri osemdesetih, nas lahko začne skrbeti.
Res pa je tudi zelo majhna sprememba kognitivnih funkcij moteča in lahko močno vpliva na naš vsakdanjik. Na srečo obstajajo ukrepi, od spremembe načina prehranjevanja do večje fizične aktivnosti, ki lahko upočasnijo ali celo ustavijo starostni upad kognitivnih funkcij. Če se želimo lotiti popravljanja določene funkcije, imamo na razpolago vrsto metod in programov za kognitivni trening za izboljšavo spomina, pozornosti in sposobnost sklepanja.
Spremembe v možganih, ki so vzrok za starostni kognitivni upad, se dogajajo na več ravneh; od okrnjenega delovanja nevronov, do manjšega števila sinaps in zmanjšane plastičnosti možganov. Spremembe na celični ravni povzročijo spremembe tudi na makroskopski ravni; zmanjša se prostornina globokih možganskih struktur, pa tudi debelina možganske skorje. A vse le ni tako črno – čeprav je staranje neogibno, lahko zavoljo plastičnosti možganov upad kognitivnih funkcij omilimo in stanje izboljšamo.
Plastičnost je sposobnost možganov, da se z uporabo spreminjajo (funkcijsko in strukturno). To je temelj učenja. Plastičnost možganov traja vse življenje. Raziskave kažejo, da odrasli možgani ves čas prilagajajo delovanje relevantnim dražljajem. Prilagajanje temelji na kompetitivnih procesih v možganih, ki selektivno ojačajo določene predstave o čutnih zaznavah ali premikih, ter vodijo v učinkovito učenje novega vzorca obnašanja. Po drugi strani pa vemo, da se odrasli manj posvečajo aktivnemu učenju in ožijo število vedenjskih vzorcev, ki zahtevajo njihovo pozornost, kar vodi do manše uporabe in postopnega upada kognitivnih sposobnosti. Če upoštevamo ta vidik, nas ne preseneča, da je plastičnost možganov osrednja tema v raziskavah zdravega staranja.
Kognitivni trening temelji na predpostavki, da se možgani, ne glede na starost, lahko izboljšajo.
Kognitivni trening zajema točno določene in profesionalno vodene vaje, s katerimi lahko izboljšujemo spomin, pozornost, sklepanje, hitrost procesiranja informacij ali katero koli drugo kognitivno funkcijo. Vaje so bodisi skupinske ali individualne; lahko se osredotočajo na osebo ali na proces, ki ga oseba želi izboljšati. Skupna lastnost vseh treningov kognitivnih funkcij je, da njihova uspešnost temelji na ponavljanju dogovorjenih vaj.
Dobro načrtovane študije kognitivnega treninga so uspešne, a na žalost se čedalje večje zanimanje za kognitivni trening pozna tudi v naraščajočem številu izdelkov za “trening možganov”, ki so dostopni javnosti in katerih trženje je nenadzorovano in agresivno. Zato znanstveniki ljudem, ki se zanimajo za nakup takšnih izdelkov, predlagajo, naj raje poskusijo bolj enostaven pristop, kot je učenje novega jezika ali igranje računalniških iger, preden vržejo stran denar za izdelek, ki zelo verjetno ne bo imel želenih učinkov.
Čeprav mnoge raziskave kažejo na uspeh kognitivnega treninga pri izboljšanju kognitivnih funkcij zdravih starostnikov, težavo predstavlja dostopnost širiši starejši populaciji. Tradicionalni programi kognitivnega treninga so namreč individualno ali v manjših skupinah podani s strani specialista, kar pomeni, da so dragi in težko dostopni širši javnosti. Zato dejstvo, da zanimanje za računalniški kognitivni trening narašča, ne preseneča.
To pomeni večjo dostopnost in boljše širjenje informacij vsem, ki imajo potrebno tehnološko opremo. Računalniški programi uporabniku dajejo takojšnje povratne informacije, zlahka pa se prilagodi tudi stopnja zahtevnosti, kar pomaga ohranjati zanimanje za izvajanje vaj. Klasični pristopi kognitivnega treninga se osredotočajo na posamezne domene in kažejo največje uspehe na področjih delovnega spomina, izvršilnih funkcij in hitrosti procesiranja informacij. Posebej izdelana nevropsihološka programska oprema pa hkrati naslavlja več kognitivnih domen (npr. reakcijski čas, hitrost procesiranja in izvršilne funkcije) ter zajema vse kognitivne funkcije. Če želimo izboljšati določeno kognitivno funkcijo, lahko torej pri računalniško-podprtem kognitivnem treningu izberemo želen program: klasičnega, ki se osredotoča na eno domeno, posebno nevropsihološko programsko opremo, ki jih zajame več, ali pa zgolj zabavno računalniško igro.