Mnogim vzdolžnim opazovalnim študijam, ki so preučevale vplive določenih vidikov življenjskega sloga (npr. prehranjevalne navade) na zdravo staranje, se ni posrečilo priti do jasnih zaključkov in priporočil. Večinoma vzrok tiči v metodoloških problemih, kot je preveliko število zunanjih vplivov in zanašanje na pričevanja preiskovancev. Vseeno pa eden izmed vidikov izstopa, saj znanstveniki soglašajo, da pomaga preprečevati vpad kognitivnih funkcij in nastop demence, povezan pa je tudi s splošnim dobrim počutjem, daljšo življenjsko dobo, boljšim spopadanjem z izgubo bližnjih in boljšo sposobnostjo mišljenja.
Prostočasne dejavnosti se v grobem delijo na tri skupine: telesna aktivnost (npr. tek, plavanje), socialne dejavnosti (npr. sodelovanje v razpravi), ter kognitivno-spodbujevalne (npr. branje, ali reševanje križank). Seveda pa obstajajo tudi dejavnosti, ki združujejo različne vidike vseh treh skupin (npr. ples s partnerjem, sodelovanje v gledališki skupini) in ki zaradi svoje kompleksnosti zahtevajo bolj zapleteno analizo za ustrezno oceno učinkovitosti.
Veliko raziskav se je ukvarjalo z vprašanjem, katera aktivnost najbolj prispeva k zdravemu staranju. Preučevale so vpliv aktivnosti kot so igranje namiznih iger, branje, ples, reševanje križank, vrtnarjenje itd., a preprostega odgovora niso našle.
Raziskovalci v zaključkih nekaterih študij predlagajo čim več telesne in socialne aktivnosti, drugi pa katero koli dejavnost, ki posamezniku omogoči aktiven življenjski slog, kar vodi v boljše počutje in zdravo staranje. Torej: ni važno, kaj počnemo – važno je, da nas zanima, da se pri tem zabavamo in da to počnemo čim bolj pogosto, najbolje kar vsakodnevno.
Za razlago mehanizma varovalnega delovanja aktivnega preživljanja prostega časa na možgane obstaja več znanstvenih hipotez in modelov.
Telesna aktivnost bi lahko k zdravemu staranju pripomogla na več načinov – neposredno preko tega, da prispeva k hemodinamski hemostazi in prekrvavitvi možganov, posredno pa preko pozitivnega vpliva na krvožilni sistem. Povezana je s povečanim sproščanjem endotelnega dušikovega oksida in zmanjšanim izražanjem genov, ki prispevajo k vnetju. To pomeni, da telesna aktivnost preprečuje nastanek aterosklerotičnih oblog v žilah, pripomore pa tudi k boljši oksigenaciji tkiv in povečanemu izražanju genov, ki sodelujejo pri plastičnosti živčnega sistema.
Pozitivne učinke kognitivno-spodbujevalnih aktivnosti se pripisuje temu, da se nevronske mreže, ki jih pogosto uporabljamo, ohranijo tudi v starosti (ang. engagement hypothesis). Če se torej pogosto učimo novih veščin ali pa zgolj obnavljamo že naučena dejstva, je manj verjetno, da bi jih sčasoma pozabili in da bi prišlo do upada kognitivnih sposobnosti. Hipoteza o “neuporabi” (ang. disuse hypothesis) predpostavlja, da ob čedalje manjši uporabi tudi kognitivne veščine in procesi sčasoma zamrejo. Tretja hipoteza govori o kognitivni rezervi – to je količina novo-naučenih in obnavljajočih se znanj, ki načeloma naraščajo v skladu s stopnjo izobrazbe. Ta razlaga temelji na opažanjih, da sta kognitivni trening in višja izobrazba povezana z manjšim tveganjem za demenco.
K varovalnim učinkom in boljšemu počutju, ki spremljajo sodelovanje v socialnih prostočasnih dejavnostih, verjetno pripomore več dejavnikov: družbena podpora, vpliv posameznika na družbo in obratno, medčloveški odnosi, stopnja vključenosti v socialne mreže in dostop do materialnih dobrin. Povezujejo jih psihološki, vedenjski in fiziološki mehanizmi delovanja, ki so med seboj tesno prepleteni. Denimo, družbeno omrežje lahko posamezniku nudi informacije o zdravju, kar pripomore k boljši informiranosti o lastnih potrebah. Hkrati mu nudi oporo pri soočanju s težavami, s čimer pa vpliva tudi na njegova čustva in dobro počutje.
V kolikor želimo v svoj vsakdanjik vključiti več telesne in socialne aktivnosti, pa ne vemo, kaj, imamo glede na področja, ki nas zanimajo, več možnosti:
Najbolj ključno je, da se lotimo dejavnosti, ki nam je všeč, ali pa nečesa, kar smo si že od nekdaj želeli poskusiti. Hkrati pa ne pozabimo na pravo ravnotežje med poživljajočo aktivnostjo in zasluženim počitkom, saj gre navsezadnje za prostočasno, ne stresno dejavnost.